Še vedno nisem uspela vrniti svetilke, ki sem jo po nesreči vzela za novo leto. Prepričana sem bila, da sem jo vrnila, ampak, je nisem. Po novem letu sem bila pa tudi skoraj en teden večinoma notri in nisem niti imela jakne na sebi, ki sem jo imela za novo leto, ko smo šli na Šmarno goro. Če bi vsaj malce prej ugotovila, bi lahko že prej jo vrnila, sedaj pa ne vem, kdaj bom pri času, da se ujamemo da se lahko rešim po nesreči ugrabljene svetilke, ki je v resnici ne potrebujem. Morda jo bom kdaj potrebovala, ampak mislim, da ne bo tako velike krize, da si ne bi mogla pomagati s svetlobo od svetilke, na telefonu. 

Lahko bi pa seveda še kdaj šla na nočno hribolazenje, ker niti ni bilo tako slabo. Bilo je zelo zanimivo v resnici. Le sama ne bi šla, ker to mi je pa zagotovo preveč strašljivo. Ne vem, ali so tam kakšne gozdne živali, katerih ne bi bilo dobro srečati ponoči. Nisem še slišala za kaj takega, ampak sem skoraj prepričana, da kaj obstaja. No, vseeno obstaja možnost, da veliko ljudi hodi na sprehode ponoči in so se tudi živali zaradi suma nevarnosti raje popolnoma umaknile iz tega območja. Če se pa to ne dogaja, pa ne vem, kaj me lahko tam pričakuje. Upam, da ne kakšen medved ali kaj podobnega. 

Če bi se mi kaj takega zgodilo mi vse svetilke, na tem svetu verjetno ne bi pomagale, ali pa morda, ker bi medveda zaslepile. Ampak tvegala zagotovo ne bom, ker se mi ne zdi smiselno. Tako zelo si pa spet ne želim ponovno ponoči na Šmarno goro. Si pa vsekakor želim še kdaj tja. Ampak takrat seveda, ko svetilke, ne bodo nekdaj, kar bom mogla imeti s seboj, da pridem varno gor.…