Že celotno svoje življenje se ukvarjam z prostovoljnim gasilstvom. To pa me je začelo zanimati že ko sem bil majhen otrok. Takrat sta me starša velikokrat peljala do bližnjega gasilskega doma, kjer so gasilci izvajali različne vaje. Ko pa so ti videli, da se zelo zanimam za to, oziroma mi je prostovoljno gasilstvo zelo zanimivo, pa so mi enkrat rekli, če bi se pridružil k njihovemu prostovoljnemu društvu, ter bi tudi sam začel vaditi, ter se uriti za gasilca.

To pa mi je bilo zelo všeč, ter sem takoj prosil očeta, če bi se res lahko začel odpravljati na te vaje. Tedaj pa sem začel obiskovati gasilske vaje že kot pionir. Skozi leta pa sem napredoval, ter sem po nekaj letih tudi postal mladinec. Ko pa sem postal polnoleten, pa sem si začel želeti, da bi se kdaj lahko tudi odpravil na kakšno intervencijo. Gasilska intervencija pa bi pomenila, da bi lahko vso znanje, ki sem ga skozi leta pridobil, uporabil za to, da bi pomagal komu v stiski, oziroma če imajo kakšne težave, kjer je potrebna nujna gasilska pomoč.

Zaradi tega pa sem prej še moral opraviti nekaj izpitov, ki so bili pogoj za to, da me lahko čaka kakšna gasilska intervencija, oziroma da lahko na njej sploh sodelujem. Ti izpiti pa so bili težki, vendar pa sem imel tako veliko željo za to, da sem jih opravil.
Tedaj pa me je res čakala moja prva gasilska intervencija, katera pa mi bo zavedno ostala v spominu. Pri tej pa je bilo potrebno gasiti hišo, ki je zagorela zaradi okvare v kuhinji. Predno pa so nas pozvali, pa se je ogenj že zelo razširil, tako da je bilo potrebno zelo dolgo gasiti. Na srečo pa ni bilo potrebno nikogar reševati, ter so bili na koncu vsi brez poškodb, vendar pa je bila to še vedno kar srhljiva prva izkušnja.