Da diagnoza rak, pomeni, da to ni čas, da bi se smilili sami sebi, je rečeno enostavno. V praksi pa je to veliko težje razumeti. Ko človek ima to izkušnjo, šele takrat ve, kaj vse prestaja in kako težko je to sprejeti. Najtežje je sprejeti. Prvi dnevi so grozni, kajti enostavno se sprašuješ, zakaj je rak doletel ravno mene. Ko se enkrat sprijazniš s tem, da si enostavno tukaj in zdaj, potem je lažje. Kajti takrat si dovoliš, da bi lahko vzel stvari v svoje roke, čeprav te še zelo boli, da si zbolel. Greš korak za korakom in upaš, da boš eden izmed tistih, ki mu uspelo. 

Prvi korak je sigurno pogovor. Najti osebo s katero se bomo lahko pogovarjali in povedali kako se počutimo. Zdravljenje je sigurno naporno in nihče si tega ne želi. Ljudje smo navajeni, da se moramo slej ko prej sprijazniti, kajti enostavno nimamo izbire. Še vedno je danes, diagnoza rak strašljiva bolezen in vsi se je bojimo. Imamo pa to srečo, če je rak odkrit dovolj zgodaj, da ga lahko pozdravimo. 

Ali oseba, ki jo je doletela diagnoza rak, po zdravljenju ostane ista?

Tega nihče ne ve, ampak sigurno se njeno življenje spremeni in vse te spremembe v njenem življenju prinesejo tudi osebno preizkušnjo in te spremenijo. Človek mora biti močan in takrat je lažje. Beseda rak je vedno zastrašujoča in nihče je ne želi slišati. Dobro pa je tisti trenutek ob sebi imeti osebo, ki te bo razumela in te bo znala poslušati. Nihče ne pozna odgovorov in tega se oseba, ki zboli tudi zaveda. Dovolj pa ji je, da si nekdo vzame čas in jo posluša. Dovolj je pogovor, skrb, nasveti in topel in ljubeč objem, da bo vse v redu. Beseda- vse bo v redu, včasih pri ljudeh dela čudeže. Nikar je ob težkih trenutkih, kot je diagnoza rak ne pozabite.