Moja kozmetičarka bo končno dobila sončne celice v svoje gospodinjstvo

Leto dni kasneje, ko je moja kozmetičarka sanjala o tem, da bi si na streho dala sončne celice, se je prav točno to začelo uresničevati. Zadnjič sem bila pri njej na negi in mi je čisto vesela, začela razlagati o tem. Da sta z možem končno pripravila vse papirje in da samo že čakata na termin, ko bodo strokovnjaki vse to namontirali in napeljali. Tudi subvencijo, za sončne celice bosta dobila.

Niti ni minilo leto dni, ko je začela sanjariti o tem in kako sva se pogovarjali o tem. Ampak takrat se je vseeno čutilo, da ni bila še sama o sebi prepričana, ali ji bo to uspelo ali ne. Potem se nisva več pogovarjali o tem in so sončne celice kar nekam izginile iz najinih tem. Sicer imava pa vedno toliko drugih tem za obdelati, da niti nisem pomislila, da se je morda premislil. Ker toliko sem jo pa vseeno spoznala, da vem, da se vseeno zna spraviti v nekaj, kar si želi, da se potem to izvede. Morda kakšna stvar traja malce dlje, zlasti, ko gre za nekaj zelo velikega in sončne celice to zagotovo so.

Takoj ko mi je to omenila sem o vprašala, če je potem tudi Tesla že na poti, ampak se je le zasmejala. Takoj mi je odgovorila, da do tega pa še ni prišla, ampak je na poti. Jaz prav vem, da ji bo vse uspelo, samo vprašanje časa je kdaj. Sicer pa je bilo tako ali tako rečeno, da bo najprej poskrbela, da bo dobila sončne celice in šele potem razmislila o električnem avtomobilu. Tako, da je za moje pojme z eno gumo že pri njej. V roku kakšnega meseca mislim, da bi skoraj morale biti sončne celice že pri njej in na strehi potem bo pa zagotovo zelo kmalu začela delati naslednje korake.

Prva gasilska intervencija mi je za vedno ostala v spominu

Že celotno svoje življenje se ukvarjam z prostovoljnim gasilstvom. To pa me je začelo zanimati že ko sem bil majhen otrok. Takrat sta me starša velikokrat peljala do bližnjega gasilskega doma, kjer so gasilci izvajali različne vaje. Ko pa so ti videli, da se zelo zanimam za to, oziroma mi je prostovoljno gasilstvo zelo zanimivo, pa so mi enkrat rekli, če bi se pridružil k njihovemu prostovoljnemu društvu, ter bi tudi sam začel vaditi, ter se uriti za gasilca.

To pa mi je bilo zelo všeč, ter sem takoj prosil očeta, če bi se res lahko začel odpravljati na te vaje. Tedaj pa sem začel obiskovati gasilske vaje že kot pionir. Skozi leta pa sem napredoval, ter sem po nekaj letih tudi postal mladinec. Ko pa sem postal polnoleten, pa sem si začel želeti, da bi se kdaj lahko tudi odpravil na kakšno intervencijo. Gasilska intervencija pa bi pomenila, da bi lahko vso znanje, ki sem ga skozi leta pridobil, uporabil za to, da bi pomagal komu v stiski, oziroma če imajo kakšne težave, kjer je potrebna nujna gasilska pomoč.

Zaradi tega pa sem prej še moral opraviti nekaj izpitov, ki so bili pogoj za to, da me lahko čaka kakšna gasilska intervencija, oziroma da lahko na njej sploh sodelujem. Ti izpiti pa so bili težki, vendar pa sem imel tako veliko željo za to, da sem jih opravil.
Tedaj pa me je res čakala moja prva gasilska intervencija, katera pa mi bo zavedno ostala v spominu. Pri tej pa je bilo potrebno gasiti hišo, ki je zagorela zaradi okvare v kuhinji. Predno pa so nas pozvali, pa se je ogenj že zelo razširil, tako da je bilo potrebno zelo dolgo gasiti. Na srečo pa ni bilo potrebno nikogar reševati, ter so bili na koncu vsi brez poškodb, vendar pa je bila to še vedno kar srhljiva prva izkušnja. 

Prva gasilska intervencija mi je za vedno ostala v spominu