Nekaj časa nazaj, oziroma praktično že pred leti, sem začel kar naenkrat opažati, da se je začel moj vid vse bolj slabšati. To se mi je še najbolj poznalo, ko sem moral kaj prebrati, ali pa med vožnjo, kar me je še najbolj skrbelo. Zdelo se mi je že namreč, da je lahko to za vožnjo nevarno. Ampak po drugi strani pa me je skrbelo, da bom potreboval korekcijska očala, kajti česa takšnega si res nisem želel. Bil sem namreč prepričan, da se na očala ne bi moral navaditi. Ampak ker moj vid z časom ni šel na bolje, sem se moral odpraviti do okulista, saj sem videl, da težava ni bila le začasna.

No tam pa sem opravil test vida, kateri je pokazal, da imam res dioptrijo, kar je razložilo tiste moje težave. Edina rešitev za to pa so bila korekcijska očala, česar si ravno nisem želel. Ampak seveda nisem imel druge rešitve, oziroma druge možnosti, tako da sem se moral s tem pač sprijazniti. Po pregledu mi je lahko okulist torej določil dioptrijo, nakar pa me je čakalo izbiranje okvirjev za očala. To pa je bilo veliko težje, kot sem si mislil da bo. Ker tedaj še nisem bil navajen na korekcijska očala sem se namreč zelo težko odločil za to, katera so tista prava, oziroma kateri so pravi okvirji. Nekateri mi niso bili všeč, nekateri so bili premajhni, drugi neudobni in tako dalje. Zaradi tega je izbira trajala v bistvu še največ časa.

Po kar nekaj preizkušanja različnih okvirjev in iskanja pa sem končno našel tiste primerne, ki so mi bili še najbolj všeč. Tedaj sem kmalu za tem tudi prejel svoja nova korekcijska očala. Ta so mi bila na začetku res precej neudobna, vendar sem se do sedaj na srečo že čisto privadil na nošnjo očal. Prav tako pa so mi seveda pomagala, da sem lahko končno spet videl normalno. Okulist mi je svetoval tudi redne kontrole vida in antirefleksni premaz, ki zmanjša bleščanje med vožnjo v temi.